Kožni rak je ena najpogostejših oblik raka. Nastane, ko se kožne celice začnejo nenadzorovano deliti in tvorijo tumor ali kožni rak. Torej kožni rak so nevarne (maligne) spremembe na koži.
Kožni rak delimo na dve večji skupini, in sicer na nemelanomske kožne rake (bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom ter druge redke oblike) ter na drugi strani na melanom. Med najpogostejše oblike kožnega raka sodijo bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom in melanom, poznamo pa še veliko oblik kožnega raka, ki pa so na srečo redki.
Bazalnocelični karcinom je najpogostejši, vendar najmanj agresiven, medtem ko je melanom manj pogost, vendar bolj nevaren, če ni pravočasno odkrit.
V letu 2013 so bile v Sloveniji najpogostejše vrste raka – nemelanomski kožni rak, rak prostate, rak debelega črevesa in danke, rak dojke in rak pljuč – teh pet vrst je obsegalo kar 59 % vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri ženskah je bil na prvem mestu nemelanomski kožni rak, ki je predstavljal več kot petino vseh primerov rakov pri ženskah (21,3 %)(Rak, 2016) Nemelanomski kožni rak spada med rake z zelo dobro prognozo, saj redko metastazira.
Nemelanomski kožni rak najpogosteje nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom sonca ali solarijev. Epidemiološke študije kažejo, da je več kot 90 % primerov bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma posledica izpostavljenosti UV sevanju. Osebe s svetlo poltjo, ki se lažje opečejo, in tiste s pozitivno družinsko anamnezo kožnega raka so bolj ogrožene. Zmanjšanje imunosti (Imunosupresija), ki jo povzročajo bolezni ali zdravila, ter izpostavljenost določenim kemikalijam (npr. arzen) prav tako povečujejo tveganje za razvoj kožnega raka.
Bazalnocelični karcinom (ang. basal cell carcinoma, BCC), klinično znan tudi kot bazaliom, je najpogostejša oblika kožnega raka, ki izvira iz bazalnih celic zgornje plasti kože (povrhnjice ali epidermisa). Gre za počasno rastoč rak, ki se redko širi izven svojega mesta (redko metastazira), vendar lahko povzroči lokalno uničenje različnih struktur v njegovi okolici.
Kako izgleda in kje se lahko pojavi?
Pogosto se pojavi kot bulica, predvsem izgleda kot biserna bunčica, lahko pa tudi kot ranica, ki se dlje časa ne zaceli. S povečevalno napravo (dermatoskopom) lahko na površini tumorja odkrijemo značilne teleangiektazije (majhne razvejane žilice), na sredini pa se lahko razvije tudi razjeda. Najpogostejši je na področjih, ki so najbolj izpostavljena soncu, kot so obraz, nos, ušesa in vrat.
Ali ste vedeli?
Če opazite ranico ali bunčico na koži, ki se dolgo ne zaceli, je nujno obiskati dermatologa za pregled.
Ploščatocelični karcinom (SCC) je druga najpogostejša oblika kožnega raka in se razvije v ploščatih celicah (keratinocitih), ki sestavljajo srednji in zunanji sloj kože. Ta oblika je bolj agresivna kot bazaliom in ima večjo verjetnost da se razširi izven svojega mesta (večjo verjetnost metastaziranja).
Kako izgleda in kje se lahko pojavi?
SCC se lahko razvije iz predstopnje kožnega raka, imenovane aktinična keratoza. Najpogosteje izgleda kot hrapava, luskasta tvorba ali krasta, ki se ne zaceli. Ko aktinična keratoza napreduje v invazivni kožni rak, se pogosto lahko pojavita tudi krvavitev in ranica, ki se ne zaceli.
Ploščatocelični kožni rak se prav tako pojavlja na predelih kože, ki so najbolj izpostavljeni soncu, vendar se lahko razvije tudi v ustni votlini, na ustnicah ali na genitalijah, kar je bolj povezano z okužbo s humanim papiloma virusom (HPV). Ploščatocelični karcinom je bolj agresiven kot bazaliom in ima večjo verjetnost za metastaziranje.
Pri tistih, ki se pojavi več aktiničnih keratoz, je reden obisk specialista dermatologa zelo pomemben, saj se aktinične keratoze lahko zdravi, preden bi iz njih nastal kožni rak. Če pride do razvoja raka, ga bo dermatolog na rednih pregledih hitro prepoznal, na začetku je namreč zdravljenje mnogo uspešnejše kot v poznih stadijih.
V centru SKIN prepoznavamo različne tipe kožnega raka in svetujemo o nadaljnjih korakih.
Kirurška odstranitev
Če dermatolog posumi na nevarno spremembo, se običajno odloči, da vas napoti za kirurško odstranitev sumljive spremembe ali ekscizijo. Kirurška odstranitev je standardna metoda zdravljenja, kjer kirurg izreže sumljivo lezijo skupaj z varnostnim robom zdravega tkiva in zagotovi, da so odstranjene vse rakaste celice. Rana se nato zašije, vzorec pa pošlje na histološko preiskavo, kjer patologi natančno pregledajo tkivo pod mikroskopom, določijo vrsto spremembe in diagnozo, prav tako pa tudi ugotovijo, ali so robovi vzorca brez rakavih celic. Patolog pri histološki preiskavi določi, ali je kožna sprememba maligna ali benigna. Najpogostejše diagnoze vključujejo tudi maligne spremembe, kot so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom.
Reekscizija
V primerih, ko histološka preiskava po eksciziji pokaže, da rak ni bil popolnoma odstranjen (pozitivni robovi), je potrebna reekscizija. To pomeni, da kirurg ponovno izreže območje, da zagotovi popolno odstranitev rakavih celic. Reekscizija se vedno naredi pri melanomu, včasih je potrebna tudi pri ploščatoceličnem karcinomu, zlasti če se pojavi na visoko tveganih območjih, kot so obraz in ušesa.
Za preprečevanje kožnega raka je ključna zaščita pred UV sevanjem. To vključuje:
Uporaba zaščitnih oblek in zaščitnih krem z visokim faktorjem zmanjšuje tveganje za nastanek kožnega raka. Pogoste napake, ki jih ljudje delamo, vključujejo nepravilno nanašanje zaščitne kreme, prekomerno izpostavljanje soncu sredi dneva ter ignoriranje zgodnjih simptomov kožnega raka.
Za več informacij in posvetovanje obiščite dermatološko kliniko Skin. Naši strokovnjaki so vam na voljo za vse vaše potrebe glede zdravja kože.
Potreben je obisk dermatologa, da ugotovi zakaj se ranica noče zaceliti in pogleda ali bi lahko šlo za nemelanomski kožni rak.
Aktinična keratoza je predstopnja kožnega raka. Ponavadi se pokaže kot drobna luskica ali predel hrapave kože na obrazu ali plešastem delu lasišča. Aktinične keratoze dermatology zamrzne s tekočim dušikom, saj je tako mnogo manjša možnost da bi iz nje nastal kožni rak.
VIRI
1. Roewert-Huber, J., et al. "Epidemiology and aetiology of basal cell carcinoma." British Journal of Dermatology 157.s2 (2007): 47-51.
2. Wu, S., et al. "Sun exposure, sun protection, and risk of melanoma among young adults." British Journal of Dermatology 161.3 (2009): 597-602.
3. Nordin, P., et al. "Squamous cell carcinoma: A systematic review of incidence and risk factors." Journal of the American Academy of Dermatology 78.2 (2018): 298-308.
4. Grossman, D., et al. "Basal cell carcinoma: genetics, pathogenesis, and therapeutic strategies." Current Dermatology Reports 4.3 (2015): 149-158.
5. American Cancer Society. "Surgery for Basal and Squamous Cell Skin Cancers." Available at: https://www.cancer.org/cancer/basal-and-squamous-cell-skin-cancer/treating/surgery.html
6. National Cancer Institute. "Skin Cancer Treatment (PDQ®)–Patient Version." Available at: https://www.cancer.gov/types/skin/patient/skin-treatment-pdq
7. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/srednjesolci_odnos_do_telesa_15012020.pdf
Na naši kliniki deluje skupina dermatologov, ki smo specializirani za različna področja bolezni kože. SKIN je sodobni medicinski center za dermatologijo in estetiko, oblikova...
Za pregled znamenj se je pametno odločiti takrat, ko opazite spreminjanje določenega znamenja, ko se pojavi novo ali če imate na koži številna znamenja. Opazujemo jih zato, d...
Kožna znamenja dojemamo kot nenevarne kožne izrastke, vendar se včasih za njimi skriva resnejša težava, kot je kožni rak - maligni melanom. Zato j...
