Z besedo kožni izrastki ljudje laično poimenujemo vse različne bunčice in izbokline, ki se pojavijo na koži. V ta laični pojem spada ogromno popolnoma različnih kožnih sprememb, zato je pomembno da obiščete dermatologa, ki bo postavil diagnozo in vam svetoval na kakšen način je najbolje in z najlepšim estetskim rezultatom te izrastke odstraniti. Med tem kar ljudje poimenujejo kožni izrastki ali bradavice se včasih ob dermatološkem pregledu celo pokaže, da je ta izrastek v resnici kožni rak.
Področje | Obraz in telo |
---|---|
Trajanje | Do 20 min |
Pogostost | Večinoma 1x |
Cena | Od 95,00 € |
Nekateri izrastki so zelo površinski in se brez težav odstranijo nekirurško skoraj brez posledic na koži. Pri bradavicah celice vsebujejo virus, zato se večinoma odstranjujejo s krioterapijo (zamrzovanjem). Nasprotno pa imajo prava znamenja ali nekatere kožne spremembe dno globoko v koži in te se najbolje odstranijo s kirurškim posegom. Tudi v kolikor se pri globokih izrastkih odločite za nekirurško odstranjevanje, le to velikokrat na koži pusti brazgotino, ki je celo večja kot bi bila brazgotina po kirurškem posegu. Zato na naši kliniki pred kakršnimkoli odstranjevanjem opravite dermatološki pregled, kjer vam dermatolog pove za kakšno vrsto izrastka gre in vam svetuje najbolj optimalno obliko odstranjevanja. V kolikor se postavi diagnoza kožnega raka, vas dermatolog napoti na ekscizijo in patohistološki pregled h kirurgu.
Spodaj opisujemo nekaj najbolj pogostih nenevarnih (benignih) kožnih izrastkov: mehki fibromi, seboroične keratoze, senilni agniomi in sebacealna hiperplazija, ki jih na naši kliniki, če so za vas estetsko moteči, odstranimo z nekirurškimi metodami. Več o bradavicah in odstranjevanju bradavic izveste TUKAJ.
Mehki fibromi so benigni izrastki na koži, ki so pecljati, običajno gladki, okrogli ali ovalni ter mehki. Njihova velikost običajno ne presega 5 mm. Pogosto so barve kože ali svetlo rjavkasti.
Mehki fibromi večinoma ne povzročajo simptomov, če pa se drgnejo ob kožo, oblačila ali nakit in se poškodujejo, pa lahko povzročajo srbečico ali bolečino.
Pri kom se najpogosteje pojavijo:
Najpogosteje se pojavijo pri odraslih, predvsem po 40. letu starosti. Kar 50 – 60 % odraslih naj bi imelo vsaj en mehki fibrom. Pogostejši so pri ljudeh s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo oziroma z metabolnim sindromom, pogosteje se pojavljajo v družinah in pri nosečnicah.
Na katerih predelih telesa se najpogosteje pojavijo?
Mehki fibromi so najpogosteje na predelih telesa, kjer se koža drgne ob kožo ali oblačila. Najpogosteje se pojavljajo na vratu, v pazduhah, na vekah, v predelu pod dojkami in v dimljah, lahko pa kjerkoli drugje. Trenje kože in oblačil povečuje tveganje za nastanek fibromov.
Zakaj nastanejo?
Nastanek je povezan s trenjem kože (npr. v pazduhah, na vratu), hormonskimi spremembami, izpostavljanjem soncu in genetskimi dejavniki.
Ali so mehki fibromi nevarni?
Mehki fibromi niso nevarni in ne preidejo v rakavo tvorbo. Običajno jih odstranimo iz estetskih razlogov ali če povzročajo nelagodje. Vseeno pa je priporočljivo obiskati dermatologa, da natančno opredeli za kakšen izrastek gre in izključi možnost, da gre za nevaren izrastek, ki ga je potrebno kirurško odstraniti. Dermatolog mehke fibrome lahko tudi varno odstrani.
Odstranjevanje mehkih fibromov
V centru SKIN mehke fibrome najpogosteje odstranjujemo z radiofrekvenčno zanko. Ta metoda vključuje uporabo visoke frekvence valov za ustvarjanje toplote, ki odstrani fibrome brez večjih poškodb okoliškega tkiva. Postopek je hiter, minimalno invaziven in omogoča natančno odstranitev izrastkov z minimalnim tveganjem za brazgotine. Po posegu ostane na mestu izrastka drobna krastica, ki se zaceli v nekaj dneh.
Mehke fibrome lahko odstranimo tudi z metodo plexr.
Starostne bradavice, znane tudi kot seboroične keratoze, so benigne kožne lezije, ki se pogosto pojavljajo s starostjo. So pogoste in običajno niso nevarne. Kažejo se kot hrapavi plaki, svetlo do temno rjave barve in imajo grobo ali hrapavo površino. Lahko so ravne ali nekoliko dvignjene nad površino kože. Velike so lahko kot majhne pege, lahko pa so večje.
Na katerih predelih telesa se najpogosteje pojavljajo?
Seboroične keratoze se najpogosteje pojavijo na predelih, ki so najbolj izpostavljena soncu. Sem sodijo obraz, prsni koš, zgornji del hrbta...
Zakaj nastanejo in pri kom se najpogosteje pojavljajo?
Seboroične keratoze so zelo pogoste in se lahko pojavijo pri skoraj vsakomur. So posledica nenadzorovane rasti epidermalnih celic in so pogosto genetsko pogojene. Natančen vzrok za pojav seboroičnih keratoz ni znan, raziskave pa so pokazale več dejavnikov, ki prispevajo k njihovemu nastanku:
1. Starost: eden glavnih dejavnikov za njihov nastanek je staranje kože. Seboroične keratoze so zelo pogoste pri ljudeh starejših od 50. let in se redko pojavijo pred 30. letom. S staranjem se koža spreminja, kar vodi do razvoja teh benignih izrastkov.
2. Genetska predispozicija: če imajo starši ali bližnji sorodniki seboroične keratoze, obstaja večja verjetnost, da se bodo pojavile tudi pri vas. To nakazuje, da genetika vpliva na nagnjenost kože k razvoju teh lezij.
3. Ljudje s svetlejšo poltjo imajo več seboroičnih keratoz, poleg tega so pri njih seboroične keratoze tudi bolj izrazite. Ljudje s svetlejšo poltjo so bolj občutljivi na UV-žarke, kar pomeni, da so bolj nagnjeni k poškodbam kože zaradi sončne svetlobe in posledično k staranju kože in nastanku seboroičnih keratoz.
4. Sončna izpostavljenost: čeprav seboroične keratoze niso neposredno povezane s sončnimi poškodbami, raziskave dokazujejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost UV-žarkom vpliva na njihov nastanek. Sončna svetloba lahko pospeši staranje kože in povzroči spremembe, ki vplivajo na razvoj seboroičnih keratoz.
5. Hormonske spremembe: nekatere študije so pokazale, da lahko hormonske spremembe igrajo vlogo pri razvoju seboroičnih keratoz, zlasti pri ženskah med nosečnostjo ali menopavzo.
6. Draženje kože: pogosto draženje ali drgnjenje kože lahko sproži nastanek seboroičnih keratoz na prizadetih mestih.
Ali lahko preprečim nastanek seboroičnih keratoz?
Nastanka seboroičnih keratoz ne moremo popolnoma preprečiti, z nekaterimi ukrepi pa lahko zmanjšamo tveganje za njihov razvoj in zmanjšamo njihovo število.
1. Zaščitite se pred soncem z redno uporabo kreme za zaščito pred soncem (SPF 50), zaščitnimi oblačili in izogibanjem pretiranemu izpostavljanju soncu.
2. Redno čiščenje, vlaženje in uporaba kozmetičnih izdelkov, z aktivnimi učinkovinami, ki poskrbijo za ustrezno luščenje in obnovo kožer, kot so AHA in BHA, retinoidi, antioksidanti (vitamin C) in ceramidi lahko pomaga ohranjati zdravo kožo. Pred uporabo novih izdelkov se posvetujte z dermatologom, še posebej, če imate občutljivo kožo ali že razvite seboroične keratoze.
3. Poskusite se izogniti drgnjenju, praskanju in draženju kože, saj lahko to spodbuja rast seboroičnih keratoz.
4. Če imate dedno nagnjenost k razvoju seboroičnih keratoz, bodite še posebej pozorni na preventivne ukrepe.
Ali so seboroične keratoze nevarne?
Seboroične keratoze niso nevarne. So benigne (nerakave) kožne lezije, lahko pa so moteče, če nastanejo na mestih, kjer pride do trenja ali draženja ali so estetsko moteče. Čeprav niso nevarne, je vseeno priporočljivo obiskati dermatologa, da natančno opredeli za kakšen izrastek gre in izključi možnost, da gre za nevaren izrastek, ki ga je potrebno kirurško odstraniti. Dermatolog seboroične keratoze, ki so moteče, lahko tudi varno nekirurško odstrani.
Odstranjevanje seboroičnih dermatoz
Seboroične keratoze lahko odstranimo na več načinov, odvisno od njihove velikosti, lokacije in pričakovanega estetskega rezultata. V centru SKIN seboroične keratoze najpogosteje odstranjujemo z radiofrekvenčno zanko ali metodo plexr. Po odstranitvi seboroičnih keratoz velikokrat na koži sploh ni posledic, brazgotine so redke.
»Seboroične keratoze so benigne in nenevarne spremembe in ne predstavljajo tveganja za razvoj kožnega raka. Vseeno je priporočljivo, da vsako nenavadno spremembo na koži preveri dermatolog, še posebej če se spremeni velikost, oblika ali barva izrastka.«
Senilni angiomi
Senilni angiomi (znani tudi kot starostni angiomi ali »češnjevi« angiomi) so majhne, svetlo rdeče bunčice, so benigne (nenevarne) spremembe na koži, ki v premer merijo nekaj milimetrov. Tvorijo jih razširjene krvne žile. Najpogosteje se pojavijo pri starejših ljudeh, običajno po 30. letu starosti, po 60. letu pa se prisotne že praktično pri vsakomur.
Na katerih predelih telesa se pojavljajo?
Pojavljajo se lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje na trupu.
Zakaj nastanejo senilni angiomi?
Senilni angiomi nastanejo zaradi širjenja majhnih krvnih žil v koži. Verjetno je njihov nastanek povezan s staranjem, saj se pogosteje pojavljajo pri starejših ljudeh. Vpliv na njihov nastanek ima tudi genetika, saj so opazili, da se pogosteje pojavljajo v nekaterih družinah. Hormonske spremembe in vplivi okolja, kot je izpostavljenost soncu, prav tako lahko prispevajo k njihovemu razvoju.
Ali so senilni angiomi nevarni?
Senilni angiomi so benigni in niso nevarni, lahko pa so estetsko moteči. Čeprav niso nevarni, je vseeno priporočljiv obisk dermatologa, da natančno opredeli za kakšen izrastek gre in izključi možnost, da gre za nevaren izrastek, ki ga je potrebno kirurško odstraniti. Dermatolog lahko potrdi, da gre za senilni angiom, in ga varno odstrani, če se zato odločite. Prav tako je pomembno izključiti druge, redkejše kožne bolezni (npr. bazalnocelični karcinom), ki imajo lahko podoben videz.
Kako lahko odstranimo senilne angiome?
Senilne angiome najpogosteje odstranjujemo iz estetskih vzrokov. Najpogostejši način je terapija z laserjem NdYag, pri kateri laserski žarek uniči krvne žile v angiomu.
Sebacealna hiperplazija je povečanje žlez lojnic v koži, kar vidimo kot majhne, rumenkaste ali belkaste bunčice, ki se običajno pojavljajo na obrazu, predvsem na čelu, licih in nosu. Bunčice imajo lahko v sredini vdolbinico. Pojavljajo se lahko posamezno ali v skupinah. Sebacealna hiperplazija je pogostejša po 40. letu starosti.
Pri kom se sebacealna hiperplazija najpogosteje pojavi?
Sebacealna hiperplazija se najpogosteje pojavlja pri odraslih srednjih let in starejših, zlasti po 40. letu starosti. Prehodno se pojavlja tudi pri novorojenčkih, saj so še pod vplivom materinih hormonov. Pogosto se pojavlja pri ljudeh z mastno kožo, saj imajo večje in aktivnejše lojnice. Pomembna je tudi genetska predispozicija za razvoj sebacealne hiperplazije. Na razvoj vplivajo tudi hormonske spremembe, zlasti zmanjšanje ravni androgenov v starosti, vpliv imajo tudi TSH, inzulin in kortizol. Izpostavljenost soncu prav tako prispeva k povečanju žlez lojnic.
Ali je sebacealna hiperplazija nevarna?
Sebacealna hiperplazija ni nevarna in ne predstavlja tveganja za razvoj kožnega raka, lahko pa je estetsko moteča. Lahko izgleda podobno bazalnoceličnemu karcinomu. Pomembno je, da nenavadne ali nove izrastke na koži pregleda dermatolog, ki ugotovi, za kakšen izrastek gre, in ga lahko tudi varno odstrani.
Ker so vzroki za sebacealno hiperplazijo deloma genetski in povezani s staranjem, sebacealne hiperplazije ne moremo povsem preprečiti, lahko pa zmanjšamo njeno izrazitost. Redna nega kožne, izbira nekomedogenih kozmetičnih izdelkov in zaščita pred soncem lahko pripomorejo k ohranjanju zdrave kože. Pomagajo lahko učinkovine z retinolom, salicilno in glikolno kislino.
Ali lahko dermatolog sebacealno hiperplazijo odstrani?
Sebacealna hiperplazija ni nevarna in jo večinoma odstranjujemo iz estetskih razlogov. Najpogosteje jo odstranjujemo z radiofrekvenčno zanko, lahko tudi z laserjem, krioterapijo, elektrokagulacijo, ali kemičnim pilingom, pri katerem s pomočjo kislin oluščimo zgornjo plast kože. Možna je tudi kirurška odstranitev. Sebacealna hiperplazija se po odstranitvi pogosto ponovi.
Če je iz medicinskega vidika varno, priporočamo, da prekinete z uživanjem zdravila, ki redči kri - to je Aspirin, in sicer nekaj dni pred posegom, saj Aspirin poveča možnost nastanka modric. O prenehanju jemanja Aspirina se pred prenehanjem obvezno posvetujte z osebnim zdravnikom.
Se je tudi priporočljivo izogibati drugim zdravilom proti bolečinam, kot so Nalgesin, Naklofen, Ibuprofen…, saj prav tako povečajo možnost modric.
Dva dni pred terapijo odsvetujemo pitje alkohola, uživanje prehranskihj dopolnil z Magnezijem, vitaminov C in E ter prehranskih dodatkov kot so Ginseng, saj ti pospešujejo prekrvavitev ter s tem povečajo verjetnost nastanka oteklin in modric.
Nekaj dni se ne dotikate predela, kjer je bila odstranjena kožna sprememba. Predel imejte pokrit z obližem.
Do popolne zacelitve se ne izpostavljate soncu.
Vsaj 7 dni se izogibajte ekstremnim temperaturam, tako mrazu kot vročini - na primer savni.
Na dan terapije se izogibate športnim aktivnostim.
Za nekirurško odstranjevanje ste primeren kandidat, v kolikor imate kožni izrastek, ki ga pregleda dermatolog in ugotovi da gre za nenevarno, površinsko spremembo. In v kolikor vas ta sprememba estetsko moti.
Najprej se pomenite s specialistom dermatologom, ki oceni ali ste primeren kandidat in ali je kožna sprememba primerna za nekirurško odstranitev. Nato predel očistimo, razkužimo, z injekcijo v dnbo spremembe vnesemo sredstvo proti bolečinam, tako da je sam poseg neboleč. Nato z izbrano metodo izrastek odstranimo, očistimo in pokrijemo. Ter vam damo navodila kako postopati doma.
Za odstranjevanje večine kožnih izrastkov z radiofrekvenčno zanko je potrebna le ena terapija. Za odstranjevanje senilnih angiomov z laserjem sta ponavadi potrebni vsaj dve terapiji v razmaku 4 mesece, Za odstranjevanje bradavic je ponavadi potrebnih več obiskov, z razmakom 2-3 tedne.
Mesto terapije imate še nekaj dni prekrito z obližem. V kolikor se odstranjuje kožne sprememba na obrazu, vam svetujemo, da se tisti dan ali nekaj dni izogibate pomembnim obveznostim.
VIRI
Pandey A, Sonthalia S. Skin Tags. [Citirano 10.8.2024]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Na voljo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK547724/
Wollina U. Recent advances in managing and understanding seborrheic keratosis. F1000Res. 2019 Aug 28;8:F1000 Faculty Rev-1520.
F.arci F, Rapini RP. Sebaceous Hyperplasia. [Citirano 10.8.2024]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. na voljo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK562148/