Kožna znamenja so nenevarni (benigni) izrastki na koži. Za kožna znamenja imamo več imen, in sicer znamenja, materina znamenja, pigmentna znamenja, nevusi ali melanocitni nevusi.
Tipično kožno znamenje (pigmentno znamenja ali melanocitni nevus) je manj kot 6 mm velika, simetrična, okrogla ali ovalna rjava lisa, gladkih robov.
Glede na izgled so glavni trije tipi znamenj:
Iz njih lahko rastejo dlake. Pigmentna znamenja, ki so prisotna ob rojstvu (te imenujemo kongenitalni nevusi) so lahko tudi večja. Kako izgledajo kožna znamenja preverite na fotografijah znamenj spodaj.
Kožna znamenja tvorijo skupki pomnoženih pigmentnih celic, strokovno melanocitov, te celice so odgovorne za proizvodnjo pigmenta melanina v koži. Tam kjer se na kupu nabere veliko teh pigmentnih celic nastane znamenje. Znamenja so benigne torej nenevarne spremembe.
Večina ljudi ima nekaj deset znamenj na koži, ki se pojavijo v otroštvu. Videz naših znamenj pa se s starostjo spreminja. V mladosti se lahko počasi, simetrično večajo, kasneje ne. V starejšem obdobju pa znamenja posvetlijo in se izbočijo, zmanjšajo in nekatera tudi izginejo. Zato smo zelo pozorni pri znamenjih, ki na novo nastanejo po 30. letu starosti, takrat je potreben pregled pri dermatologu, da ugotovi ali gre res za pigmentno znamenja ali bi morda lahko šlo za melanom.
Kožna znamenja ali melanocitni nevusi nastanejo zaradi kombinacije genetskih dejavnikov in izpostavljenosti UV žarkom (soncu). Genetska nagnjenost lahko deluje kot osnovni scenarij, kjer se melanociti, ki so običajno razporejeni enakomerno po koži, začnejo kopičiti v skupek in tvoriti kožna znamenja. Predstavljajte si, da melanociti delujejo kot majhne "črne blazinice" v vaši koži. Če se te blazinice prekomerno naberejo na določenem mestu, nastane kožno znamenje.
Kožna znamenja se najpogosteje razvijajo v otroštvu in mladostništvi, ko koža aktivno raste in se spreminja. V tem obdobju so pigmentne celice melanociti še posebej občutljivi na vplive iz okolja, kot je UV-sevanje. Običajno znamenja rastejo skupaj z nami (zelo počasi in simetrično) in dosežejo svojo največjo velikost do približno 30. leta. Ta razvoj je normalen del staranja kože in ni nujno povezana s kakršnimi koli težavami. Normalna rast je zelo počasna, enakomerna, simetrična in se zaključi do 30. leta. Vsaka hitrejša rast, asimetrična rast znamenja ali rast v odraslem obdobju, nam mora biti signal, da pokažemo znamenje svojemu zdravniku ali dermatologu.
Poleg genetskih dejavnikov, ki prispevajo k razvoju znamenj, je izpostavljenost soncu pomemben dejavnik tveganja. UV-sevanje lahko povzroči poškodbe pigmentnih celic melanocitov, kar pripomore k nastanku novih znamenj ali spremembam obstoječih. Pomembno je zaščititi kožo pred soncem z uporabo zaščitnih sredstev in nošenjem zaščitnih oblačil.
Velika večina kožnih zmamenj ni nevarnih. Res pa je, da se iz njih lahko razvije kožni rak- melanom. Ravno zato dermatologi svetujemo, da svoja znamenja redno opazujete, da bi sami opazili novo znamenje ali spreminjanje obstoječega in takrat obiskali dermatologa.
Nenevarna (benigna) znamenja so običajno enakomerno obarvana (rjave barve ali barve kože), simetrična, velika do 6 mm in se ne spreminjajo. Nasprotno pa se nevarne kožne spremembe kažejo kot asimetrična “znamenja”, nepravilnih robov, večbarvna in spreminjajoča se, večja kot 6 mm. Med nevarne izrastke, ki so podobni kožnim znamenjem spada zelo poznana in zelo nevarna oblika kožnega raka, melanom.
Atipična znamenja so znamenja, ki zgledajo nekoliko nenavadno. Pigmentno znamenje je lahko melanom, če odstopa po enema ali več kriterijev zajetih v pravilih ABCDE. Takrat je nujno obiskati dermatologa
Med nosečnostjo se žensko telo spopade z veliko spremembami, ki lahko vplivajo tudi na rast in videz vaših znamenj. Hormonska nihanja, kot so povečane ravni estrogena in progesterona, lahko povzročijo, da znamenja postanejo temnejša ali bolj izrazita. Pomembno je, da nosečnice spremljajo morebitne spremembe in se posvetujejo z dermatologom, če opazijo kaj nenavadnega. Te spremembe so lahko nenevarne in začasne, vendar je vedno dobro, da so pod strokovnim nadzorom, saj se melanom lahko pojavi tudi v nosečnosti.
Da zaščitite svojo kožo in zmanjšate tveganje za težave, povezane z UV-sevanjem, upoštevajte naslednje nasvete:
Kožna znamenja oz melanocitni nevusi se lahko razvijejo tudi na sluznicah, kot so ustna votlina, nos, genitalije in prebavila. Razlog za to je, da melanociti, celice, ki proizvajajo pigment melanin, niso omejeni samo na kožo, ampak so prisotni tudi na sluznicah. Melanociti v teh predelih imajo enak potencial za razmnoževanje in tvorbo nevusov kot melanociti v koži.
Znamenja se pojavljajo v različnih oblikah in velikostih ter se razlikujejo glede na svoje histološke značilnosti.
Kožna znamenja so lahko prisotna ob rojstvu (te imenujemo prirojeni oz kongenitalni melanocitni nevusi). Takšna znamenja so temno rjava, običajno so večja, več kot 1 cm v premeru in se večajo sorazmerno z rastjo otroka.
Večina znamenj pa nastane med otroštvom in v zgodnji odrasli dobi (te imenujemo pridobljeni melanocitni nevusi). Teh imamo na koži največ.
Kožna znamenja oziroma melanocitne nevuse pa delimo tudi glede na to v kateri globini v koži se nahajajo pigmentne celice, od tega je odvisno kako ta znamenja izgledajo. Točno za katero obliko od spodaj naštetih znamenj gre ugotovimo iz histološkega izvida, to je izvid, ki ga prejmemo takrat, ko se znamenje izreže.
Ključne vrste melanocitnih nevusov vključujejo:
Od zgodnje prepoznave kožnega raka je odvisna učinkovitost zdravljenja, za kar lahko v eliko storite sami. Samopregledovanje pomeni priporočilo dermatologov, da svojo kožo 1x/mesec natančno pregledate. Pozorni ste na pojav novih kožnih tvorb, znamenj ali spreminjanje obstoječih. Če opazite spreminjanje obstoječega znamenja ali pojav novega obiščite dermatologa.
VIRI
1. Damsky, W., Bosenberg, M. Melanocytic nevi and melanoma: unraveling a complex relationship. Oncogene 36, 5771–5792 (2017). https://doi.org/10.1038/onc.2017.189
2. Bodman MA, Al Aboud AM. Melanocytic Nevi. [Updated 2023 Jul 17]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470451/
3. Hartmann, D. (2022). Acquired Nevi: Junctional, Compound, and Dermal. In: Jain, M., Rossi, A., Nehal, K., Sendín-Martín, M. (eds) Cutaneous Atlas of Ex Vivo Confocal Microscopy. Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-030-89316-3_9
4. Maher NG, Scolyer RA, Colebatch AJ. Biology and genetics of acquired and congenital melanocytic naevi. Pathology. 2023 Mar;55(2):169-177. doi: 10.1016/j.pathol.2022.12.344.
5. Gandini, Sara et al. "Meta-analysis of Risk Factors for Cutaneous Melanoma." European Journal of Cancer. 2005. doi: 10.1016/j.ejca.2005.03.033.
Za pregled znamenj se je pametno odločiti takrat, ko opazite spreminjanje določenega znamenja, ko se pojavi novo ali če imate na koži številna znamenja. Opazujemo jih zato, d...
Pigmentna znamenja na telesu je smiselno natančno opazovati. Tako se lahko zgodaj prepozna kožni rak, predvsem melanom. Digitalna dermatoskopija je pametna metoda za spremlja...
Z besedo kožni izrastki ljudje laično poimenujemo vse različne bunčice in izbokline, ki se pojavijo na koži. V ta laični pojem spada ogromno popolnoma različnih kožnih spreme...
