Kožna plesen je pogovorno ime za bolezen pityriasis versicolor, pogosto imenovana tudi tinea versicolor. Gre za raznobarvni lišaj in je pogosta in praviloma nenevarna površinska glivična okužba kože. Najpogosteje se kaže kot rjavkaste, belkaste ali rožnate lise z drobnim luščenjem, predvsem na prsnem košu, hrbtu, ramenih, vratu in nadlahteh.
Največkrat se bolezen pojavi pri mladih odraslih obeh spolov, moški jo dobijo pogosteje kot ženske. Možna je v kateri koli starosti, pri otrocih je redka.
Povzročajo jo kvasovke iz rodu Malassezia, ki so sicer normalen del mikrobioma zdrave kože. V določenih okoliščinah se prekomerno namnožijo in povzročijo značilne spremembe na koži.
Kožna plesen oz. pityriasis versicolor nastane zaradi micelijskega razraščanja glivic iz rodu Malassezia. Te glivice so sicer del normalne kožne mikroflore, torej običajni prebivalci kože.
Poznamo več različnih vrst malasezij. Najpogostejše povzročiteljice te bolezni so M. globosa, M. restricta in M. sympodialis. Malasezije so normalno prisotne v majhnem številu in rastejo na področjih kože, kjer je veliko lojnic, zlasti na obrazu, lasišču in prsnem košu, in ne povzročajo izpuščaja.
Zakaj pa se bolj razrastejo na koži nekaterih ljudi, nagnjenih k pityriasis versicolor, ni znano.
Zakaj nastane različna barva izpuščaja?
· Rjavkasta barva izpuščaja pri kožni plesni nastane zaradi povečanih pigmentnih zrnc, ki jih tvorijo melanociti oz pigmentne celice.
· Rožnata barva pri pityriasis versicolor nastane zaradi vnetja oz. dermatitisa, ki ga povzroči malasezija.
· Svetlejše lise, ki jih prav tako lahko vidimo pri bolezni, verjetno nastanejo zaradi učinkovin, ki jih malasezije sproščajo v kožo in zmanjšajo tvorbo pigmenta, ter zato, ker zadebeljena povrhnjica preprečuje porjavitev prizadetih področij kože.
Bolezen ni nevarna, lahko pa je zaradi vidnih sprememb estetsko moteča. Poleg tega se pri nekaterih ljudeh pogosto ponavlja, zlasti v toplem in vlažnem vremenu.
Kako izgleda pityriasis versicolor?
Najznačilnejši so dobro omejeni madeži oziroma lise, ki se po barvi razlikujejo od okoliške kože. Lahko so:
· Belkasti oz svetlejši od kože
· rjavkasti ali temnejši
· rožnati
· posamezni ali številni
· med seboj povezani v večje površine
Na površini je običajno prisotno drobno, nežno luščenje. Srbenje pogosto ni prisotno, pri nekaterih pa se lahko pojavi blago srbenje, zlasti ob potenju.
Ime versicolor pomeni »različnih barv«, saj se lahko bolezen pri različnih ljudeh oziroma na različnih delih telesa kaže kot svetlejša, temnejša ali rožnata sprememba.
Kvasovke Malassezia so običajen prebivalec kože in same po sebi praviloma ne povzročajo težav. Zakaj se pri nekaterih ljudeh začnejo prekomerno razmnoževati, ni povsem pojasnjeno.
K njihovemu razrastu prispevajo predvsem:
· vročina in visoka vlažnost
· močnejše potenje
· bolj mastna koža
· individualne značilnosti kože
Zato je pityriasis versicolor pogostejša v toplem in vlažnem okolju ter se pri nekaterih ljudeh lahko ponavlja vsako poletje.
Pomembno je tudi, da pojav pityriasis versicolor ni znak slabe higiene in pri sicer zdravi osebi ne pomeni, da ima oslabljen imunski sistem.
Pityriasis versicolor je lahko poleti precej bolj očitna. Razlog ni samo v tem, da toplota in potenje spodbujata razrast Malassezia, temveč tudi v porjavitvi okoliške zdrave kože.
Prizadeta področja se ne obarvajo enako kot zdrava koža, zato so lahko svetle lise po sončenju videti izrazitejše.
Ali je pityriasis versicolor nalezljiva?
Praviloma ne.
Malassezia je običajen del kožne mikrobiote, zato pityriasis versicolor ne obravnavamo kot klasično nalezljivo glivično okužbo, ki bi jo dobili od druge osebe z dotikom, brisačo ali obiskom bazena.
Da, kožna plesen je običajno pogovorni izraz za bolezen pityriasis versicolor.
Pityriasis versicolor je povezana z glivami oziroma kvasovkami Malassezia, vendar ne gre za klasično glivično okužbo z dermatofiti. Dermatofiti povzročajo druge glivične okužbe, kot so nekatere oblike glivic na telesu (tinea corporis), atletsko stopalo in glivične okužbe nohtov.
Ta razlika je pomembna predvsem zato, ker zdravljenje ni enako kot pri drugih glivičnih okužbah.
Svetle ali temne lise na koži niso vedno glivična okužba. Podoben videz lahko povzročajo tudi:
• vitiligo
• pityriasis alba
• postinflamatorne pigmentne spremembe
• pityriasis rosea
• ekcem
• luskavica
• tinea corporis
• druge motnje pigmentacije
Posebej pogosto se pityriasis versicolor zamenja za vitiligo. Pri pityriasis versicolor je običajno prisotno drobno luščenje, spremembe pa niso nujno popolnoma bele. Pri vitiligu je koža praviloma popolnoma depigmentirana in brez luščenja.
Vitiligo je avtoimunska bolezen kože, ki se kaže s popolnoma belimi, neluščečimi, ostro omejenimi žarišči. Najpogostejša so na obrazu in rokah in se večinoma postopoma širijo. Pityriasis alba je spremenjena pigmentacija zlasti pri otrocih z bolj temno in suho kožo. Na mestih, kjer je koža bolj suha, na soncu ne potemni enako kot okolica. Gre za nenevarno spremembo kože, ki se s puberteto skoraj vedno uredi.
Pri blažji in omejeni pityriasis versicolor je prva izbira lokalno protiglivično zdravljenje. Uporabljajo se različni pripravki v obliki krem ali šamponov, največkrat ketokonazol in nekateri drugi lokalni antimikotiki. Izbira zdravljenja je odvisna od obsega sprememb in drugih značilnosti bolezni.
Pri obsežni, trdovratni ali na lokalno zdravljenje neodzivni bolezni lahko dermatolog predpiše zdravljenje s protiglivičnimi zdravili v obliki tablet, ki jih zdravnik predpiše na recept. Takšno zdravljenje zahteva zdravniško presojo zaradi možnih neželenih učinkov in interakcij z drugimi zdravili.
Svetujemo tudi, da se perilo in posteljnjina opere, po možnosti na 60 stopinjah.
To je eno najpogostejših vprašanj pacientov.
Uspešno zdravljenje ne pomeni, da bo barva kože takoj normalna. Protiglivično zdravljenje odpravi oziroma zmanjša prekomeren razrast Malassezia, vendar se pigment kože obnavlja počasneje.
Svetlejše ali temnejše lise lahko zato ostanejo vidne še več tednov ali mesecev po uspešnem zdravljenju. Same pigmentne spremembe niso dokaz, da je okužba še vedno aktivna.
Pri spremljanju uspešnosti zdravljenja je bolj pomembno, da izgine drobno luščenje kože, saj je to značilnejši znak aktivne okužbe.
Da. Ponovitve so zelo pogoste.
Ker je Malassezia normalen prebivalec kože, zdravljenje ne pomeni, da jo lahko trajno odstranimo s kože. V ugodnih okoliščinah se lahko ponovno prekomerno namnoži. Pri nekaterih se zato bolezen vrača predvsem v toplem in vlažnem delu leta.
Pri pogostih ponovitvah lahko dermatolog priporoči vzdrževalno oziroma preventivno zdravljenje, s katerim zmanjšamo verjetnost ponovnega izbruha.
Ponovitve ni mogoče vedno popolnoma preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo. Pomaga predvsem:
• izogibanje dolgotrajni vlagi in pregrevanju, kadar je to mogoče
• prhanje po močnem potenju
• zračna oblačila
• redno in nežno umivanje kože
• pri pogostih ponovitvah izvajanje preventivnega zdravljenja po navodilih dermatologa
Pri nekaterih pacientih se priporoča občasna uporaba ustreznega protiglivičnega šampona ali drugega lokalnega pripravka kot vzdrževalno zdravljenje.
Ne.
Ker gre za površinsko okužbo kože, pityriasis versicolor ne povzroča brazgotin. Lahko pa sprememba pigmentacije oz temna ali svetla lisa vztraja še precej časa po tem, ko je okužba že odpravljena.
Pregled priporočamo predvsem, kadar:
Dermatolog lahko diagnozo pogosto postavi že s pregledom, po potrebi pa jo potrdi z mikroskopskim pregledom kožnega vzorca.
Viri:
1. DermNet New Zealand. Pityriasis versicolor. Dostopano 21.8.2026.
2. DermNet New Zealand. Fungal skin infections. Pityriasis versicolor. Dostopano 21.8.2026.
3. National Center for Biotechnology Information, StatPearls. Tinea Versicolor. Dostopano 21.8.2026.
4. American Academy of Dermatology. Tinea versicolor: Signs and symptoms. Dostopano 21.8.2026.
5. DermNet New Zealand. Malassezia infections. Dostopano 21.8.2026.
